iKrea

Večina črk neke pisave, naj je še tako lepo izoblikovanih, prida besedam le nežen vizualni podton. Pisane pisave pa na drugi stani dramatično posežejo v sporočilo besedila. Pisane pisave so čustvene, lirične, celo strastne prenašalke sporočil. Besede izpisane s pisanimi tipografijami pustijo mnogo večji vtis, kot bi ga lahko pustil zgolj njihov pomen.

Pisane tipografije so lahko elegantne in formalne ali spontane in divje. Lahko so videti, kot da so napisane s peresom, svinčnikom, flomastrom, kredo … lahko so namerno okorne in slučajne ali pa ležerne. Možnosti so neskončne.

Trenutno so pisane tipografije precej moderne. Oblikovalci jih izbirajo zaradi različnih razlogov:

• Kontrast - besede izpisane s pisano tipografijo izstopajo iz ostalega teksta.
  

• Številne oblike in izbira - med oblikami, ki odgovarjajo vsakemu razpoloženju ali temi besedila ali dizajnu.
  

• Udarnost - zaradi čustvenega naboja te pisave govorijo kaj je pomembno najprej prebrati.
  

Uporaba
Najpomembnejše vodilo pri uporabi je „manj je več“. Čeprav so te pisave privlačne in pustijo močan vtis se prehitro zgodi, da se jih pretirano uporablja. Neko zvezno besedilo je, če je postavljeno v pisani tipografiji, poleg vizualne prenasičenosti tudi težko berljivo.
Prav tako niso primerne v poslovni rabi, ker vnašajo domačnost, ki morda ni na mestu pri funkcionalni komunikaciji v pisarni.

Nekaj namigov za uporabo

• Oko ni vajeno bogatih oblik pisanih pisav (posebej takih ki so popolnoma neformalne z različnimi presledki med črkami, ali okrašene formalne pisane črke) ampak bolj klasičnih tiskanih črk v katerih ni nepotrebnega okrasja, načrtovane so skrbno z mislijo na čitljivost in ritem ne glede na kombinacijo. Veliki „kosi“ teksta postavljeni v pisani tipografiji delajo vizualno zmedo.
  
• Če se že odločite uporabiti tipografijo na večjem delu teksta (ocenimo da izbrana pisava prenese izpisovanje večje količine teksta kot je npr. cel odstavek) ga nikoli ne poravnavajte obojestransko. To deluje nenaravno, saj je narava ročno pisanih besed tudi taka da strogo začrtane vrstice in sproščenost pisave ne sodita skupaj.
  
• Pisane tipografije nikoli ne uporabite tam kjer morajo vse črke v besedi biti napisane z velikimi črkami - kapitalkami. Velike pisane črko so mišljene kot družba malim pisanim in ne drugim velikim.
  
• Pisane tipografije delujejo dobro če so velike! V določeni vrstici spremeniti tipografijo samo eni besedi in se pri tem ustaviti, ne pomeni kaj dosti. Tudi zato, ker imajo velikokrat pisane tipografije veliko detajlov, ki se v običajnem, majhnem tekstu ne vidijo ali pa še zmanjšajo čitljivost. Njihova razločljivost je običajno (odvisno od izbrane pisave) slabša pri velikostih manjših od 14 -18 pik.
  
• Izogibajte se mešanju večih pisanih pisav v enem dokumentu ali strani. Tudi tako mešanje ustvarja zmedo in bralca odbija. So primeri, ko tako mešanje zdrži vendar je to vedno rezultat dobrega, temeljitega premisleka.
  

Na grobo lahko razdelimo pisane pisave v nekaj kategorij:

Kaligrafske pisave
Črke v večji ali manjši meri spominjajo na črke risane z na konici odrezanim penkalom za kaligrafijo.

Neformalne
Imajo večkrat vesel in sproščen videz, kot bi bile s hitrimi potezami napisane na list z različnimi pisali. Te pisave niso primerne za poslovno sporočanje.

Blackletter
Te pisave temeljijo na srednjeveških rokopisnih pisavah (na primer gotica, lombardska minuskula, itd.). Tudi te pisave ne sodijo v poslovna sporočila pa tudi njihova berljivost je velikokrat slaba.

Formalne
Izhajajo iz formalnega stila rokopisa iz 18. stol. Večina teh pisav ima repke, da se črke med seboj združujejo v tekoče poteze. Formalne pisane pisave so elegantne, prefinjene in včasih premočno okrašene z raznimi zaključki in repki - posebej kapitalke.