Slovenijo smo očistili v enem dnevu. Sedaj lahko pet let počivamo
01. april 2010
Akcija "Očistimo Slovenijo v enem dnevu" je fantastično uspela. Udeležba je bila ogromna. Po pripovedovanjih, samo organizacija ni bila tako odlična. Prihajalo je do manjših problemov. Logističnih težav. Pa vendar - tako je prav. S tem je bilo empirično dokazano, da je bila akcija grajena na prostovoljstvu, z veliko navdušenja in odgovornosti posameznikov, ki so se udeležili akcije.
No - 25% prebivalstva ne predstavlja ravno posameznike. In sedaj? Sedaj lahko 100% prebivalstva počiva nadaljnjih 5 let, da se bo spet ekipa zagnanih prostovoljcev zbrala in izvedla podobno akcijo. A ne bi smelo biti tako.
Edina zamera akciji gre pri njenem nadaljevanju. Mogoče je sedaj res še prezgodaj. Pa vendar obstaja bojazen, da bo potencial nenadne ozaveščenosti ljudi ostal neizkoriščen. Verjetno je največji dosežek akcije prav povečanje ozaveščenosti o čistem in zdravem okolju med ljudmi. A to ozaveščenje lahko prav kmalu izgine, če ga ne bomo negovali. Verjetno so organizatorji resnično utrujeni po napornem delu in vseh vloženih delovnih urah v ta projekt.
Verjetno bi moral nekdo (država) prevzeti iniciativo in graditi proces ozaveščanja dokler je spomin na vse kupe smeti še živ. Čez pol leta bomo samo še vedeli da smo čistili, danes pa vemo, da smo našli avtomobil, nevarne odpadke, ... Danes vemo vse, čez pol leta pa bodo le še spomini.
Manjka torej "poprodajnih aktivnosti". Tudi pri podjetniškem odnosu "prodajalec-kupec" se prodaja ne bi smela končati pri izročitvi blaga in plačilu le tega. Takrat se gradnja odnosa šele začne s "poprodajnimi aktivnostmi". Dober prodajalec nikakor ne bo dopustil, da zbledi v spominu kupca. Ker ve, da je ohranjanje starega kupca cenejše, kot pridobivanje novega se bo trudil, da bo njegov (vsaj komunikacijski) odnos živel.
In prav to za enkrat pogrešam pri akciji "Očistimo Slovenijo v enem dnevu".
Kranj, april 2010
P.S.2: Če so odgovori na zgornja vprašanja pozitivni - potem se "nekomu" iskreno opravičujem.