iKrea

Z vizualno organizacijo podatkov in oblikovanjem se v vsakdanjem profesionalnem ali zasebnem življenju sreča marsikdo: predstavitve v powerpointu, dopisi in predstavitve v wordu, lastna spletna stran, čestitke in voščilnice za rojstne dneve bližnjih, itn. ... zato ni odveč če usvojite nekaj temeljnih principov vizualnega oblikovanja informacij. In tudi če niste vi tisti ki pišete ali oblikujete razne dokumente, vam ti principi lahko olajšajo presojo kaj je dobra vizualna komunikacija in kaj ne.

Alexander White v knjigi „The elements of graphic design“ očrta sedem pomembnih in temeljnih komponent oblikovanja:

• enotnost,
  
• oblika („gestalt“),
  
• prostor,
  
• barva,
  
• kontrast,
  
• hierarhija,
  
• uravnoteženost.
  

Seveda so vsi ti koncepti tu tudi zato, da jih lahko načrtno kršimo in s tem ustvarjamo zanimivost.

ENOTNOST
Vsi elementi na strani (ali slajdu ali ekranu …) morajo dajati vtis, da pripadajo eden drugemu, ne smejo dajati vtisa, da so slučajni ali tu po nesreči. Enotnost se dosega na več načinov. Na primer uporaba črno bele fotografije skozi celoten dokument namesto mešanja cenenega generičnega cliparta, ki ga dobimo s paketom office, z visoko kvalitetno fotografijo in običajno domačo fotografijo. Če nimamo dostopa do kvalitetnega slikovnega materiala, je za doseganje enotnosti dovolj, da se naslonimo na en vir, ki vsebuje konsistenten slikoven material - slikan ali narisan na enak način. Če uporabljamo domače posnetke (za boljši učinek jih lahko obdelamo v programu za obdelavo fotografij kot je Adobe photoshop ali zastonjski Gimp) jih uporabljajmo skozi cel dokument in se vzdržimo kombiniranja z različnimi sličicami, priložnostno najdenimi na internetu.
Enotnost dosežemo tudi z uporabo sorodnih elementov v dizajnu, ki jih logično povežemo v neko „temo“. Na primer: če predmet dokumenta govori o turizmu v Sloveniji, lahko uporabimo sličice stvari (slike enakega stila - samo ČB ali samo barvne, foto), ki jih najdemo v Sloveniji (bodisi predmeti, bodisi slike pokrajine). Lahko uporabljamo samo detajle teh slik. Pri pripravi prezentacij v powerpointu si izberemo ali ustvarimo konsistentno temo za ozadje, ki skozi celoten dokument utrjuje enotnost.

Vendar je do neke mere to enotnost dobro tudi občasno kršiti. Enotnost je potrebna zaradi čitljivosti informacije, da pride do občinstva kot jasno in nemoteno sporočilo. Potrebna je tudi prava mera raznolikosti, da ujame pozornost. Dobro oblikovan plakat ali slajd bo dosegel dve stvari: pritegnil pozornost (to pogosto dosežemo s pestrostjo) in omogočal, da se informacijo razumljivo prebere (to dosežemo z enotnostjo oblikovanja)

OBLIKA („GESTALT“)
Ko rečemo da nek izdelek „deluje dobro“ govorimo o njegovi celostni obliki. Celota nekega izdelka dobre oblike je večkrat veliko več kot le seštevek vseh elementov, ki ga sestavljajo. Na primer pri glasbi je končen zvok, ki nastane ob medigri glasbenikov veliko več kot le seštevek vseh not, ki jih je posamezen izvajalec odigral. Je kombinacija elementov, ki eden drugega dopolnjujejo in se med seboj ne borijo za nadvlado. Celostna oblika izdelka, ki je oblikovno dobro ustvarjen nam pomaga dojeti sporočilo in se ga tudi zapomniti.

PROSTOR
Ena najpogostejših in tudi največjih napak pri oblikovanju sporočil je trud da se zapolni vsak centimeter prostora na straneh z besedilom, okvirčki, kliparti, preglednicami, opombami, slikami, itd. Prostor, ki ne vsebuje konkretne informacije je dobrina in tako z njo tudi ravnajte. Lahko trdimo, da več kot je neuporabljenega prostora - jasnejše in bolj poudarjeno je sporočilo. Svoje informacije razdelimo raje na več slajdov ali strani, kjer bodo jasno izpostavljene, kot pa da posamezno stran trpamo z obilico informacij. Vsak element, za katerega hočemo, da ga ljudje vidijo in sprejmejo, velja, da rabi glede na svojo velikost okrog sebe prazen prostor.
S praznim, belim prostorom prav tako dosežemo stil pomembnosti in elegance. Pomislite na butik in na diskont - prvi je redko in na široko posejan s policami na katerih imajo oblačila ali drugi izdelki dovolj prostora, ponudba je pregledna, s tem dobivajo artikli auro pomembnosti in dragocenosti, nakupovanje se zdi lažje in manj stresno, medtem, ko diskonti zlagajo izdelke na velike kupe na paletah, veliko različnih izdelkov je na gosto zloženih, ponudba je nepregledna, nakupovanje zahteva večji napor od človeka.

BARVA
Zavestna uporaba barve je lahko zelo učinkovita za ustvarjanje hierarhije, poudarkov in uravnoteženosti izdelka. Če barvo uporabljamo nekontrolirano in na videz slučajno povzročimo zmedo in zmanjšamo preglednost in čitljivost dokumenta.
Zelo je pomembna konsistentnost uporabe določene barve za določene elemente. Ko govorimo o barvanju besedila ali okvirčkov z besedilom se je dobro omejiti na največ dve barvi v določenem dokumentu (poleg črne ali bele), s katerima dajemo poudarke določeni vsebini. Uporaba preveč barv bi bila podobna kot uporaba preveč različnih pisav v enem dokumentu - rezultat bi bil nečista in zmedena oblika, ki slabo prenaša informacijo svojemu občinstvu. Dobra uporaba barve pomaga voditi gledalčeve oči po skupkih informacij, pomaga vizualno deliti vsebinske sklope in lahko izpostavlja pomembne informacije. Prav tako lahko uporabljamo različne lastnosti barv da damo dokumentu „globino“ in dodatno ojačamo informacijo - na primer: s toplimi barvnimi odtenki obarvane elemente približamo, s hladnimi pa oddaljimo. To značilnost lahko s pridom izkoriščamo za doseganje vizualne dinamike svojega dokumenta. Paziti je treba tudi na barvne kombinacije glede na naš namen sporočanja, prav tako pa tudi na kombinacije, ki bi lahko zmanjšale vidljivost (prevelik kontrast kot na primer med živo rdečo in živo zeleno, če govorimo o barvi podlage in barvi teksta resno omeji čitljivost.)

KONTRAST
Kontrast dosegamo lahko s številnimi prijemi in različnimi kombinacijami prijemov: z različnimi velikostmi, z različnim obarvanjem, različnimi oblikami (oglate napram ukrivljenim npr.). Pri kontrastiranju moramo vedno določiti dominantni element da se izognemo zmedi in beganju pri gledanju. Če je en element prevladujoč, gledalec „dojame“ celotno obliko. Vsak oblikovno dober izdelek ima nek fokus, neko točko, ki jo gledalec dojame kot izhodišče, opozarja na neko informacijo. Ni nujno, da je neka informacija oblikovana tako, da nase vleče vso pozornost (te je navadno težko narediti saj vsaka informacija terja uporabo večih besed za prenos pomena, več besed pa je težje fokus neke celine), lahko pa na neko informacijo, ki jo hočemo poudariti lahko opozarja nek dominanten element na katerega je ta informacija vezana. Na primer: nek pomembnejši stavek je lahko del nekega grafičnega elementa (npr. kroga) in s tem dobi centralno pozornost, hkrati pa stran dobi tudi fokus - središčno točko ki nase vleče pozornost.

HIERARHIJA
Dobro oblikovana stran dokumenta/slajda ima jasen začetek, na katerem se naše oko najprej ustavi, hierarhija pa ga vodi skozi stran in povezuje informacije na strani. Kaj je najpomembnejše, kaj je tisto v vsebini, kar bi moralo bralca pritegniti k nadaljnjem branju - za to poskrbimo s hierahično organizacijo vsebine. To dosegamo z že opisanimi prijemi kot je variiranje velikosti in barvno poudarjanje. Jasno hierarhijo dosežemo z ločitvijo najpomembnejšega elementa in združevanjem manj pomembnih elementov tesneje skupaj. Lahko uporabljamo določeno barvo na določenih elementih, kar gledalcu pove, da je neka skupina elementov ena celota in spada skupaj hkrati pa vzpostavljamo medodnos z ostalim skupkom elementov ki so drugačni in v drugačnem hierarhičnem odnosu. Na splošno velja, da več kot trije nivoji na hierarhični lestvici pričnejo v obliko vnašati zmedo za bralca, zato si informacijo, če je le možno, organiziramo tako, da nimamo preveč nivojev v hierarhiji.

URAVNOTEŽENOST
Če je oblika neuravnotežena dobijo deli dizajna preveliko pomembnost in s tem okrnijo končno sporočilo, ki ga hočemo prenesti bralcu/gledalcu. Dobro uravnotežen dizajn ima čisto, enotno sporočilo. Uravnoteženost dosegamo z različnimi prijemi in organizacijo informacij na določeni strani. Lahko uporabimo simetrično kompozicijo, ki je jasna in daje vtis formalnosti in trdnosti, organizacijo podatkov pa lažje nadzorujemo. Lahko pa deluje togo in dolgočasno.
Lahko uporabimo tudi asimetrično, ki je bolj igriva in zanimiva, vendar ob nepazljivosti lahko jasnost in uravnoteženost organizacije informacij zmanjšamo. Asimetrične kompozicije so lahko bolj čustvene in dajejo občutke aktivnosti in modernosti.

Vseh sedem naštetih komponent je sestavni del dobrega oblikovanja.