iKrea

Med tem ko v letu, ko je  Ljubljana prestolnica knjige slednjo čistimo kot nosilca idej estetike, znanja, in spoznanja se mi poraja vprašanje  ali slavimo vsebino ali „kontejnerje“, ki to vsebino nosijo. Zdi se mi, da je to dvoje v naših glavah za enkrat še neločljivo prepleteno, vendar se bodo ob vse bolj razširjeni digitalizaciji knjižnih vsebin - vsaj v svetu - stvari morale v nekaterih pogledih spremeniti ali dokončno definirati.  

Vsekakor se  ob novih možnostih objavljanja vsebin postavljajo avtorjem, urednikom, oblikovalcem in v končni fazi založnikom - torej celotni industriji - novi izzivi.  Knjiga iz papirja, s potiskanimi (ali prej popisanimi in poslikanimi) stranmi je star in  dobro raziskan medij, in njegove značilnosti z dobrim poznavanjem  znamo dobro izkoristiti.  Z digitalizacijo knjižnih vsebin pa se porajajo  številna nova vprašanja. Papirna knjiga je en medij, digitalnih pa je več in vsak ima svoje značilnosti in  pri prenosu določnih vsebin se bo potrebno  tem značilnostim znati prilagajati, če hočemo  ohraniti dosedanje visoke standarde knjižnega dizajna in učinkovitosti prenašanja vsebine, hkrati pa novi mediji nudijo določne prednosti, ki jih je treba ob vseh znati izkoristiti.  

Ko (in če) se bodo dokončno uveljavili in razširili e-bralniki bodo verjetno sprva počasi izrinili izdaje klasičnih knjig v žepnem formatu z mehkimi platnicami in ceneno in  ne prav trajno vezavo - tiste, ki se jih kupi za branje na plaži, javnih prevoznih sredstvih, skratka take, ki se jih prebere in pozabi na klopci v parku ali v avtobusu. Če bo knjiga, ki ne upošteva zahteve po trajnosti, ki se jo prebere in zavrže, če ne prej pa pri selitvi ali spomladanskem čiščenju res prva žrtev digitalizacije, prav velike škode ne bo. Vsa energija v obliki papirja, tiska, distribucije je pri tovrstnih knjigah jalovo potrošena, če imamo na voljo bolj fleksibilen medij na katerem lahko objavimo isto vsebino.  

Potencialne prednosti pojave digitalnih objav knjižnih vsebin, ki so se začele hitreje širiti s dostopnostjo knjigam podobnih elektronskih bralnikov kot sta Amazon Kindle in Applov iPad so  možnosti novih načinov pripovedovalnih tehnik,  veče demokratizacije objavljanja,  svežejših in drzejših vsebin, ki ne bodo ostale na sitih konzervativnejših založb. Poleg tega bo lahko zrasla tudi  pomembnost urednikov, katerih ime bo stalo za kvaliteto tekstov. Verjetno pa se bo dvignila tudi  kvaliteta vsebin, ki se bodo dejansko še tiskale.  

Z razširitvijo uporabe Kindla in iPada smo dobili dva relativno uporabna digitalna medija. Ti mediji omogočijo številne nastavitve prikazovanja vsebine, kot so velikost črk, orientacija besedila na ekranu, poravnava ipd. kar pa avtorjem in oblikovalcem, in na koncu tudi bralcem lahko povzročijo težave. Kindle je najbolj primeren za  brezformne vsebine. Brezformno besedilo se lahko postavlja na različne formate in pri tem ne izgublja nobenega pomena - je vsebina ločena od forme. To so  zvezna besedila kot so romani, neilustrirani zborniki in strokovna besedila. iPad pa je bolj vsestranski saj omogoči optimalno objavo  obogatenih, oblikovanih besedil. To so besedila pri katerih se ob preoblikovanju postavitve (ob prenosu ali nastavljanju vsebin na ekran medija) povezava slik in besedila izgublja pomen, jasnost in estetskost postavitve. Določni knjižni eksperimenti ki se jih na Kindlu skorajda ne bi dalo digitalizirati (eksperimenti kot so vizualno pisanje: uporaba različih tipografij v istem stavku, zahteva po branju strani iz začetka in naslednje iz konca knjige ipd...) so na iPadu možni, ker ta posnema izkušnjo klasiče knjige poleg zmožnosti izkoriščanja novih možnosti v digitalnem založništvu.  

Digitalni medij sicer ne more zamenjati izkušnje knjige, ki jo gojimo v sebi: občutka in vonja papirja v roki, listanja, morebitnega veselja z zbiranjem, kupovanjem in uporabljanjem kazalk in praktičnih vidikov kot so trajnost in nevezanost na elektriko ali povezavo s spletom, vleče utrujanje oči in slaba reprodukcija grafike … Teh nostalgičih in praktičnih pomislekov vsaj za enkrat obstoječ bralniki ne odpravljajo popolnoma. Kot rečno zamenjujejo nam instant knjige za priložnostno branje, omogočijo pa nam tudi lažje študijsko prebiranje (možnost iskanja po besedilu, dopisovanje opomb ali svojih opažanj).  

V prehodni fazi nam naprave kot je iPad, ki  oponašajo izkušnjo klasične knjige z listanjem in odprtostjo po dveh strani naenkrat pomenijo veliko. Ne spreminjajo nam veliko produkcije takih knjig saj je oblikovanje in stavljenje, prav tako pisanje in urejanje precej podobno. Ko se bodo elektronski bralniki bolj prijeli pa bo glede na potrebe vsebine verjetno več drznosti pri uporabi zmožnosti digitalnega prikazovanja in organizacije informacij na zaslonu.