Povej mi kakšne barve je tvoj znak in povem ti, kako te vidim
Barve so več kot zgolj kombinacije osnovnih rdečih, modrih in zelenih barv. So neverbalno sredstvo komunikacije. Nosijo simboliko in pomene, ki presegajo izključno vidno zaznavanje. Pri oblikovanju je zato potrebno na barvo gledati tudi kot na označevalec, kot na enega od nosilcev sporočila in ne le na njene likovne značilnosti.
Včasih barve sprožijo fizični odziv (npr. izpostavljenost rdeči barvi povzroča dvig krvnega pritiska), drugič pa je odziv sprožen zaradi pomenov, ki jih določeno okolje - kultura pripisuje neki barvi. Kulturni in fizični odziv se, ko govorimo o vplivu barv, težko ločljivo prepletata. Barvni pomen glede na kulturne dejavnike je pri oblikovanju pomembno upoštevati, da ne prihaja do nesporazumov. Med srednjeveškimi kraljicami v Evropi je bila na primer bela barva skrajni izraz žalovanja, danes pa to še velja za nekatere vzhodne kulture. Ravno tako se barve in tisto kar označujejo ravnajo po trendih. Nekatere barvne palete in kombinacije prepoznamo kot značilne za neka obdobja (npr. '70 s kontrastnimi in živahnimi kombinacijami; '50 s pastelnimi, kremnimi toni zelene, rožnate, bež...) in posledično so določene barvne kombinacije začele simbolizirati neko obdobje.
Kot omenjeno imajo tudi barvne kombinacije svoje pomene, ki so drugačni kot le seštevek pomenov dveh ali več barv. Pomeni in vplivi kombinacij se poleg pomenov, ki jih nosi posamezna barva oblikujejo po likovnih načelih kontrasta, sorodnosti (harmoničnosti) in komplementarnosti. Sorodne so tiste, ki si sledijo na barvnem kolesu (npr. modra, svetlo modra in cijan). Uporaba sorodnih ali harmoničnih barv nima konfliktnih konotacij. Kontrastne so si tiste barve, ki so med seboj ločene z drugimi barvami na barvnem kolesu. Bolj kot so narazen večji je kontrast (na primer, rdeča in modra ali zelena). Take barvne kombinacije ustvarjajo občutke konflikta. Komplementarne barve so skrajno kontrastne - na barvnem kolesu si stojijo nasproti in kadar jih uporabimo skupaj ustvarjajo učinek vibracije in nemira.
Barve v skupinah lahko ločimo tudi na tople, hladne in nevtralne. Nekateri odtenki toplih ali hladnih so mejni in so glede na barvno okolico obnašajo kot topli ali hladni. Na grobo mejo med njimi postavljamo pri vijolični in rumeno-zeleni.
Tople barve prenašajo čustva od preprostega optimizma do močnih čustev kot so jeza. Lažji toni kot so rožnati, bledo rumeni ali bledo oranžni ter kombinacija s hladnimi barvami blažijo agresivnost čistih toplih barv.
Hladne barve izžarevajo pomirjujoče občutke. Na enem koncu spektra so neosebne, sterilne, na drugem koncu so tolažeče in pomirjujoče. Te barve uporabljajo v zdravstvenih ustanovah. V naravi je modro nebo, morja in jezera, zelene so rastline in reke.
Nevtralne barve kot so črna, bela, srebrna/siva in rjava so lahko sredstvo za umiritev barv, ki bi same delovale premočno. Pomagajo tudi v poudarjanju drugih barv. Njihova barvna toplota je težko določljiva, delujejo pa toplo ali hladno glede na to s katerimi barvami jih uporabljamo.
Objekti hladnih barv na papirju delujejo manjše, kot če so obarvani v tople barve. Če obarvamo en kvadrat na listu papirja v hladno barvo in drugega enako velikega v toplo bo slednji izgledal večji sam, tople barve žarijo intenzivneje kot hladne.
Nekaj osnovnih barv in njihovih splošno sprejetih pomenov in vplivov:
HLADNE
Modra
Je pomirjujoča. Lahko je odločna ali lahka in prijazna. Večini ljudi je vsaj eden od tonov modre všečen. Kot barvo neba jo skoraj vsakodnevno srečujemo in prepoznavamo kot barvo jasnine. Čas na videz hitreje mineva če smo obkroženi z modro, vendar preveč modre nam lahko tudi pokvari razpoloženje. V številnih kulturah modra zavzema pomembno mesto v religiji, videna je kot prinašalka miru in odganjalka slabega. Izraža pomembnost in samozavest, treznost brez zloveščnosti (modre poslovne obleke in policijske uniforme). Temnejše modre se povezuje s korporativizmom, inteligenco, stabilnostjo, enotnostjo in konzervativizmom.
Lahko pa izraža tudi žalost in depresijo, pomanjkanje močnih občutenj. V Iranu je to barva žalovanja.
V kombinacijah z zeleno dobimo naravne živahne vodne palete. Siva v tej kombinaciji prida eleganco.
Svetlo modri toni pomešani s svetlo rjavo ali bež dajejo palete ki imajo natavi prijazne konotacije.
Če nekaj modre dodamo k močnim oranžnim in rdečim tonom jih ohladimo in predmete obarvane s temi barvami poudarimo.
Zelena
Zelena je življenje. Narava od pomladi prekipeva z njo, izraža rast, obnovo, zdravje in označuje okolje. Z druge strani jo povezujemo tudi z ljubosumjem in zavistjo ter neizkušenostjo.
Zelena je umirjena barva s podobnimi pomirjujočimi lastnostmi kot modra, prav tako je dojemanje časa ko smo obdani z zelenim podobno kot pri modri. Islamske kulture se močno identificirajo z zeleno. Na zahodu je sestavni del Božične barvne kombinacije.
Določeni toni zelene spadajo ali so na meji s toplimi barvami. Zelena označuje uravnoteženost in harmonijo ter stabilnost. Uporabimo jo lahko za vzbujanje pomladnih občutkov. Olivno zelena ali temnejša ima vojaške konotacije.
Zelena v kombinaciji z modro odseva naravo ?" voda in gozd lahko označujeta nove začetke in rast.
Zelena z rjavimi toni sporoča da je nekaj ekološko ali naravno.
Trojna kombinacija z rumeno, črno ali belo je dinamično športna.
Škrlatna z zeleno je visoko kontrastna in deluje živahno.
Svetlo zelena in oranžna spominja na sadje, sočnost.
TOPLE
Rdeča
Rdeča je vroča, močna barva, ki vzbuja strastna čustva v pozitivnem in negativnem pomenu. Rdeča je Kupid ali Vrag.
Je stimulativna barva in najtoplejša med toplimi. Izpostavljenost rdeči dviga srčni pritisk in pospešuje dihanje. Izraža moč (rdeče kravate na poslovnih oblekah, rdeča preproga za pomembne osebnosti), nevarnost (rdeči opozorilni znaki, rdeča prometna signalizacija). V nekaterih kulturah izraža čistost, veselje in praznovanje. Je barva sreče in bogastva na Kitajskem. Na vzhodu jo velikokrat nosijo neveste, medtem ko je to barva žalovanja v Južni Afriki.
Z rdečo pritegnemo pozornost in pozivamo ljudi k dejanju. Rdečo uporabimo, ko hočemo dati občutek hitrosti povezan s samozavestjo in kančkom nevarnosti. Majhne količine rdeče so večkrat bolj učinkovite kot velike površine te barve.
Zaradi svoje intenzivnosti ni najboljši partner za kombiniranje z drugimi barvami. Hladni modri toni omilijo agresivnost rdeče. Rožnati in lahki rumeni toni so v harmoničnem odnosu z rdečo.
Dobro deluje tudi s sivimi toni.
Oranžna
Oranžna je živahna barva. Je mešanica rdeče in rumene in v njej so združene nekatere značilnosti obeh barv. Označuje energijo toplino, sončnost. Manj je agresivna kot rdeča, umirjena z veselo rumeno.
Kot topla barva je oranžna tudi stimulant, ki vzbuja ali jača čustva in celo apetit. V naravi je obilna barva zahajajočega sonca in jeseni ter mnogega sadja ter pripravljene hrane. Zamolklejše oranžne tone kulturno močno povezujemo z jesenjo. Svetlejše in čistejše oranžne tone pa s poletjem.
Če hočete opozoriti nase ne da bi kričali je oranžna prava izbira. Mehkejši oranžni toni še bolj subtilni. Ker vzbuja apetit in ker je podobna hrani je zelo uporabna pri reklamiranju ali pri embalažah za živila.
Oranžno izpostavimo, če jo uporabimo z modro. Rdeča in rumena sta ognjena kombinacija, če so vse tri barve v temnejših zamolklejših tonih pa so sadne in sočne ali mesnate. Z zelenimi toni tudi vzbuja sadne, tropske asociacije.