iKrea

Nekaj napotkov za konstruktivno kritiziranje, ki pomagajo pri dobrem končnem oblikovalskem izdelku:

• Začnite z vprašanji! Kritika naj bi izvirala iz razumevanja, tega pa lahko dosežemo z raziskovalnim pristopom. Poskusite razumeti zakaj je oblikovalec storil nekaj tako ali drugače preden predlagate, da to naredi na nek drug način. Skratka ?" poskušajte razumeti problem, ki ga je oblikovalec poskušal rešiti in mu dajte morebitne manjkajoče informacije brez katerih je morda zašel od želenega.
  
• Kritika ni priložnost da kažete vsevednost. Tudi ni priložnost, da slepo oznanjate kako bi vi naredili stvari drugače. Če bi naredili stvar drugače jo naredite ?" če ste se odločili za oblikovalca pa mu predstavite izhodiščne probleme in cilje naloge in ta naj jih poskuša rešiti po vaših splošnih smernicah. Če imate konkreten predlog ali željo o izgledu jo predstavite in utemeljite v pogovoru in ne brezpogojno zaukažite.
  
• Pri izražanju svojih pričakovanj ali označevanju stila kritiziranega izdelka previdno uporabljajte besede iz oblikovalskega „foha“. Besede kot so „čiste linije“, „prijazno“, „retro“ itd. vzbujajo pri različnih ljudeh različne predstave. Pod vsako od teh besed oblikovalec ve da se skriva ogromno različnih stilov, ki jih vsaka od teh besed pod seboj združuje, končno vprašanje pa je v resnici za kakšen namen bo delo služilo in kakšne občutke naj bi vzbujalo.
  
• Poskusite biti čim bolj jedrnati in konkretni. Ne trudite se voditi oblikovalčeve roke na daljavo v slogu "tale napis - 5mm levo". Če pa vas prosi za pomoč pri razumevanju problema mu skušajte ustreči ?" navsezadnje so oblikovalci po naravi reševalci vizualnih zagonetk sporočil.
  
• Stavka „To je zanič.“ ali milejše „Ni mi všeč.“ nista najbolj v pomoč. Dejstvo, da vijolična ni „vaša barva“ je zelo nepomembno v celotni sliki predstavitve nekega izdelka ali storitve, ki je predmet dizajna. Izurjeni oblikovalec pozna barve in njihov učinek in če zna utemeljiti zakaj je neko likovno prvino uporabil mu velja zaupati. Včasih se izpostavi, da je pod otvoritveno oznako „to je zanič“ ležala le antipatija do barve ali pozicija kazala v neki knjigi ali podobna trivialnost (v perspektivi celotnega procesa oblikovanja). Bolje je biti konkreten: ali dizajn zakriva kar je važno, namesto izpostavlja, ali vidite glede na informacije oblikovalca kak problem ali višji strošek pri tisku ali problem pri uporabi oblikovanega v praksi, ali nagovarja napačno publiko …
  
• Naj pogovor ne zaide na osebno raven. Oblikovanje je lahko precej oseben proces zato je dobro če ločite oblikovalčev izdelek od oblikovalca in kritizirate njegov izdelek in ne njega.
  
• Ob kritiki omenite tudi tisto kar vam je všeč (in predvsem ZAKAJ). Ne samo zato, ker oblikovalcu hvala godi, ampak predvsem zato, ker so to zanj pomembni podatki v razumevanju problema in ustvarjanju uspešnega dizajna ?" učinkovitega prenašanja naročnikovega sporočila javnosti.
  

Kako sprejemamo kritiko:

• Sprejemajmo jo v konstruktivnem kontekstu. Če stranka težko artikulira težavo, ki jo vidi v našem delu, poskušajmo speljati pogovor v tako smer, da bomo dobili koristno informacijo za nadaljnjo delo. Poslati polkončani izdelek brez komentarja naročniku in čakati na odziv poveča možnost, da ne bomo dobili koristnih povratnih informacij.
  
• Nismo nezmotljivi in tudi naši izdelki zato niso. S prevelikim egom ne moremo biti dobri posredovalci informacij naročnikovim strankam. Sprejmimo dejstvo, da smo zmotljivi in da se iz zmot lahko kaj naučimo.
  
• Kritika je večkrat kot ne subjektivna. Če ima nekdo slab dan ali nanj pritiska vreme ali šef se to zlahka lahko odrazi pri kritiki dizajna. Zato se držimo dejstev kot jih vidimo sami in poskušajmo razložiti kako in katere težave glede na informacije naročnika vidimo v predlagani rešitvi teh problemov.
  
• Ne obnašajmo se defenzivno ?" bodimo odprti za vse ideje in odzive, ki jih dobimo od naročnika. Včasih se pri delu obesimo na nek detajl in ne vidimo več širše slike, naročnik pa nas lahko pomaga vrniti nazaj na tirnice. Prva prioriteta dela na določenem projektu ni kako bo ta izgledal v naših referencah, ampak kako bo čim bolje služil potrebam in zmožnostim naše stranke.
  
• Če se srečamo s komentarjem „Ni nam všeč“ poskusimo ta zid razbiti z radovednostjo in voditi svoja vprašanja do izvira antipatije. Včasih je problem zelo banalna malenkost, ki je za nas le manj pomembna spremenljivka glede na celotno delo, ki smo ga opravili.
  
• Odzivi stranke s katerimi se morda ne strinjamo ali v njih vidimo potencialne težave (ki so v resnici v škodo stranke) naj ne bodo končna beseda, ampak povod za diskusijo o izpostavljenih problemih.